Tantra je širok pojem, s katerim zahodnjaški preučevalci indijske duhovnosti označujejo določen tip učenja znotraj hindujskih in budističnih tradicij. Kaj to učenje dejansko je, ni mogoče enostavno povzeti, saj tantrizem obsega širok spekter veroizpovedi in praks. Kljub temu pa lahko, zavoljo jasnosti, poenostavljeno rečemo, da večina tantričnih šol (ali smeri) vključuje sledeče značilnosti:
- Iniciacija (diksha) učenca (chela) preko izkušenega mojstra (guru).
- Prepričanje, da sta um in materija manifestaciji višje, duhovne resničnosti, ki je vseprisotna prava narava.
- Vera, da duhovna Resničnost (nirvana) ni ločena od empiričnega sveta obstoja (samsara), temveč neločljivo povezana z le-to.
- Mnenje, da je mogoče stalno razsvetljenje ali odrešitev doseči še za časa življenja v telesu.
- Cilj odrešitve/razsvetljenja je mogoče doseči s pomočjo prebuditve duhovne sile (kundalini-shakti), ki se pri običajnih ljudeh nahaja v spečem stanju v korenskem energijskem centru (muladhara chakra).
- Vera v reinkarnacijo ter da se cikel ponovnih rojstev prekine le ob trenutku razsvetljenja, prihodnja rojstva pa, preko dejanj (karma), določa moralna kakovost našega življenja.
- Domneva, da v današnjem času živimo v dobi teme (kali yuga), zato bi morali izkoristiti vse načine, da si pomagamo na duhovni poti - tudi prakse, ki jih konvencionalna morala označuje kot škodljive.
- Zaupanje v magijsko učinkovitost obredov, temelječih na metafizični ideji, da je mikrokozmos (človeško bitje) natančna preslikava makrokozmosa (vesolja).
- Priznavanje, da duhovno razsvetljenje spremlja (oz. ustvari dostop do) širok nabor duhovnih moči (siddhi), ki so do določene mere uporabne v duhovnem in posvetnem življenju.
- Razumevanje, da je seksualna energija pomemben zbiralnik energije, ki bi jo morali uporabljati premišljeno za pospešitev duhovnega procesa, ne pa jo trošiti z orgazmičnim izlivom.
- Poudarek na lastnih izkušnjah in pogumnem eksperimentiranju, ne pa zgolj na posrednem znanju in teoriji.
To (znanje) mora ostati skrivnosti, zato ga ne predajaj nikomur, razen častilcem in učencem. V nasprotnem primeru bo vzrok njihovega padca.1
Te besede je izrekel bog Shiva, ki se predstavlja kot božanski avtor te in mnogih drugih tanter. Naslovil jih je svoji nebeški soprogi, Boginji (devi). Shiva je Boginji naročil naj tantrična učenja skrbno skrije, to pa naj bi učence prepričalo o izjemni pomembnosti tajnosti. Čeprav je ta odnos v tantričnih krogih včasih gojil snobovski elitizem, kljub temu ni za lase privlečen. Brez temeljite moralne, čustvene, umske, telesne in duhovne pripravljenosti, tantra lahko postane smrtonosna past. Njene metode so močne, zato slabo pripravljenim lahko naredijo celo več škode kot koristi. Številna tantrična učenja niso bila nikoli niti zapisana. Iz roda v rod so prehajala preko ustnega izročila: od guruja do dobro usposobljenega učenca. Včasih jih je mojster šepetal v učenčevo uho ter mu na koncu zabičal, naj ostanejo absolutna skrivnost. Sodeč po nekaterih svetih spisih, celo bogovi ne smejo biti deležni skrivnega tantričnega znanja.
Neotantrizem in reklamiranje ezoteričnih učenj
Molčeč odnos tradicionalnega tantrizma je oster kontrast
neotantrizmu našega časa, ki se tja v tri dni nagiba k demokraciji. Na primer: avtorja priljubljene knjige o tantrični yogi pričneta navodila o osnovanju tantrične skupine z izjavo, da je vera v koristnost gurujev "postala zastarela že pred davnimi stoletji, ko so iznašli tiskanje"2 Njuno knjigo oglašujeta kot "popoln guru". Prav res lahko začnemo dvomiti v funkcijo in primernost avtokratskih gurujev naše dobe. Vendar kljub temu ni dobro tako gladko odsloviti duhovnih avtoritet in jih preprosto zamenjati s knjigami. Bolje je upoštevati sledeč nasvet iz Kularnava tantre:
Norec je zaslepljen s knjigami, ne zavedajoč se Resnice globoko v njem, kot topoglavi pastir, ki išče kozla v vodnjaku medtem ko je v resnici v hlevu.
Besedno znanje ni uporabno pri premagovanju zablod sveta, tako kot tema ne izgine le zaradi pogovora o luči.3
A ta nevarnost ni omejena le na besedila o tantrizmu. Splošno je prisotna v priljubljeni zahodnjaški knjižni kulturi. Lahko dosegljiva literatura o budizmu, taoizmu in drugih oblikah duhovnosti je ustvarila preobilje znanja o drugih kulturah in religijah. Prav gotovo se je med izobraženimi množicami s tem povečala tudi ideološka strpnost, vendar je prosto širjenje nekoč svetih in težko dostopnih znanj tlakovalo pot samovšečni domišljavosti, da vse vemo - da se nahajamo dlje na naši duhovni poti kot v resnici; da nam ni treba izkusiti težavne in doživljenjske preizkušnje duhovne preobrazbe. Pokojni Chögyam Trungpa je dobro rekel:
Naše obširne zbirke znanja in izkušenj so zgolj razkazovanje ega, del blesteče lastnosti ega. Razkazujemo jih svetu in s tem sami sebi zatrjujemo, da obstajamo, varni ter gotovi, kot "duhovni ljudje". V resnici pa smo ustvarili le trgovino, starinarnico.4
V nasprotju s splošnim prepričanjem, na poti do duhovnega samouresničenja ni bližnjic. Blaženost in svobodo je moč doseči le z obvladovanjem samega sebe. Niti droge, niti elektronski pripomočki, niti kompleksna seksualnost ne morejo namesto nas opraviti plemenite naloge samopreseganja.
Ker je neotantrizem zaljubljen v ego-osebnost, tvega da degenerira v črno magijo. Res je, da tantra temelji na magičnem odnosu do sveta. Njene prakse delujejo po načelu zakona podobnosti in povezanosti: "kakor zgoraj, tako spodaj - kakor znotraj, tako zunaj," vendar je črna magija brezobzirno izkoriščanje magične povezanosti med vsemi stvarmi za posameznikove sebične namene. Pristna tantra nudi načine za transcendenco ega, črna magija pa je vedno orodje za zadovoljevanje egoističnih želja. To pogosto vključuje manipulacijo drugih ljudi in uničenje njihovega upanja za srečo. Črni mag, tantrični ali katerikoli drugi, ima pred očmi le svojo samoizpolnitev. Nihče drug ni pomemben. Seveda jim, prav predvidljivo, nikoli ne uspe uresničiti velike blaženosti in svobode, ki jo obljubljajo tantrični sveti spisi.
Zgodovina tantrizma v Indiji in v drugih himalajskih deželah je bila priča številnim moralnim spodrsljajem. Indijski učenjak Brajamadhava Bhattacharya, ki so ga v vama marga tantrizem uvedli že v mladih letih, je pripomnil:
Od odvisnikov od drog do alkoholikov, od perverznežev do manijakov ... vsi ustanavljajo svoje skupine pod nedoločenim okriljem yoge in tantre. Tantra je postala lahek pobeg za izrodke. Prava tantra pa se, s srcem in dušo, predaja pokornosti čutnih čustev subjektivnemu cilju odkrivanja prave identitete Jaza.5
Orgazem in iskanje blaženosti
Tveganje, ki ga prinaša sebičnost v popularni tantri je najbolj očitno pri odnosu nekaterih neotantrikov do orgazma. V nasprotju z mnenjem pokojnega Swamija Agehanande Bharatija (v Avstriji rojen ameriški profesor antropologije), budistična in hindujska tantra zagovarjata nadzor nad semenom, dihom in umom. Z drugimi besedami, orgazem ni del tantričnega repertoarja. Budistične tantre pravijo: razsvetljen um (bodhicitta) se ne sme izločati. To pomeni, da spermo enačijo z impulzom, ki vodi do razsvetljenja. Orgazem ne vodi v blaženost, temveč le do prijetnih občutkov. Iskren tantrik se mora zato odreči orgazmu.
Za ta namen tantra priporoča razne tehnike, namenjene pretežno moškim, saj običajno hitreje dosežejo orgazem. Poleg velike samodiscipline in obvladovanja telesnih impulzov, naj bi moški pritiskali na presredek, da bi preprečili ejakulacijo. Ta tehnika lahko celo ogrozi zdravje, če postane navada. Bolje se je izogniti stopnji spolnega vzburjenja, kjer je orgazem neizbežen. Ko se pojavijo orgazmični krči, se vrh tega seme še izlije v sečevod, zato trik s pritiskom na presredek spermo le potisne v mehur.6
Nekateri ljudje, ki iščejo najboljše iz obeh svetov, so se naučili nadzorovati svoje genitalne funkcije do te mere, da lahko izbrizgano seme potegnejo spet nazaj v telo skozi penis. Ta nenavadna yogijska tehnika se imenuje vajroli mudra in je opisana v Hatha Yoga Pradipika, priročniku o hatha yogi iz štirinajstega stoletja.V povezavi z orgazmom se mi ta tehnika ne zdi zelo uporabna, ker se je živčni sistem že sprožil, s tem pa se je kreativna napetost, ki bi lahko služila kot most do ekstaze, izgubila. Glavni namen izogibanja orgazmu je zbiranje subtilne sile ali živčne energije, imenovane ojas, ki se porazgubi v trenutku orgazmične ejakulacije.
Po mnenju Bhattacharye človek v enem življenju zbere tri enote ojasa. Da bi dosegli najvišjo duhovno odrešitev, pa je potrebnih sto enot, kar pomeni, da se zbiranje vleče preko več inkarnacij. Bhattacharya te izjave ne podkrepi z viri, zato verjetno izhaja iz ustnega izročila. Druge šole menijo, da je mogoče najvišji evolucijski cilj doseči že v enem življenju. Z drugimi besedami: preko spolne vzdržnosti in meditacijskih praks je mogoče zbrati dovolj ojasa, da se osnujejo temelji za najvišje razsvetljenje v tem življenju.
Kakorkoli, tehnika vajroli mudra, za namen ponovne absorpcije semena v telo, predstavlja pomilovanja vredno napačno razumevanje osnovnih energijskih mehanizmov svete spolnosti. Obstajajo tudi druge, veliko bolj koristne in napredne rabe vajrolija, katerih namen je ohranjanje dolgoživosti in zdravja.7 Večina tradicionalnih tantričnih šol daje poudarek na prebujanje erotičnega potenciala telesa brez uporabe orgazma, ki telesno in duševno energijo zgolj razprši.
V neotantrizmu prevladuje precej drugačen pristop. Tantrična partnerja naj ne bi le vzburila drug drugega do točke blizu orgazma, temveč naj bi dejansko doživela enega ali več orgazmov na enkrat. Ali pa naj bi v orgazmu iskala olajšanje po vzajemni stimulaciji, katere namen je doseči spremenjeno stanje zavesti - to pa, po mojem mnenju, izniči učinke predhodnega rituala. Sam ritual je preobražen v lov na prijetne izkušnje. Pogosto je v njem prisotna tudi nota igrivosti, ko se partnerja dražita in žgečkata. To nima nobene veze z ljubezensko igro božanskega para; bolj kot to, zapre duri svetemu spoštovanju celotne skrivnosti erosa.
Oceanski seks in zamaknjena transcendenca
V najboljšem primeru neotantrična praksa vodi v to, kar je psihiater Stanislav Grof označil kot "oceanski seks":
Pri oceanskem seksu temeljni model seksualne interakcije z drugim organizmom ni osvobajajoč izliv in razbremenitev po napornem trudu in prizadevanju, temveč igriv in vzajemno goječ tok ter izmenjava energij, kar spominja na ples. Cilj je izkusiti izgubo posameznikovih meja in občutek spojitve s partnerjem v stanju blažene enosti. Čeprav sta genitalna združitev in orgazmični izliv močni izkušnji, sta v tem pogledu sekundarni v primerjavi z najvišjim ciljem, ki je doseči transcendentno stanje združitve moških in ženskih načel ... Nekatere osebe, ki so dosegle to obliko seksualnosti, so na vprašanje, kakšno funkcijo ima genitalni orgazem, odgovorile, da služi kot "odstranjevanje biološkega šuma iz duhovnega sistema."8
Oceanska seksualna izkušnja gotovo prekaša kratek naval genitalnih občutkov običajnega seksa, kljub temu pa ga ne smemo zamenjati s tantrično seksualnostjo. Grof pravilno razlikuje oceanski seks in tantrični pristop, kjer je spolnost le orodje za višjo duhovno izpolnitev.
Izgleda, da v neotantričnih krogih pogosto zamenjujejo duhovno blaženost in izostren občutek čutnih užitkov, ne glede na genitalni orgazem. Čeprav ima užitek svoje mesto v kozmični shemi, je zavajajoče misliti, da lahko olajša našo osnovno odtujitev od kozmosa ali pa nam pomaga premagati temeljni strah pred smrtjo ter omogoči trajno duhovno izpolnitev. Ugodje je, tako kot bolečina, povezano z živčnim sistemom, blaženost pa spada v popolnoma drug red obstoja. To ni čustvo ali občutek, ampak prevladujoče stanje, ko vse občutke, čustva in misli zasenči samoizpolnitev čiste Biti. Vznesena blaženost se res odraža tudi v telesu, vendar telo, kot ga običajno izkusimo, ni njen vir. V vznesenem stanju istovetenja z Bitjo, telo postane zrcalo kozmosa. Telesni okvir ni več skupek trdne mase, temveč ogromen ocean energije, v katerem so vsa telesa med sabo povezana. Potemtakem ne moremo trditi, da ima blaženost poseben vzrok ali pa da se nahaja kjerkoli.
Genitalni orgazmi (ali orgazmi celega telesa) so psihosomatski pojavi in ne duhovne manifestacije. Blaženost je večen "orgazem" Boga in Boginje v božanskem objemu, onstran vseh pojmov. To je nepopisna radost in celo pisanje o blaženosti na metaforične načine privede do popačenja resnice. Kljub temu pa je jezik uporaben, saj nam namigne, kaj leži onstran besed in podob - blaženost Biti, naše prvobitno stanje.
Tantrizem v bistvu ni niti orgiastičen, niti hedonističen, vendar, če ga ne moramo označiti kot hedonističnega, ga prav tako ne smemo mešati z asketizmom. Asketi in senzualisti zamenjujejo naravo in "telo" z abstraktnim svetom ločenih entitet. Istovetijo se z načelom ločenega posameznika, zato se v notranjosti počutijo nepopolne. Senzualist poskuša uravnotežiti svojo nezadostnost tako da v svetu - ki je ločen od njega - išče užitek ali zadoščenje. Asket, ki se mu svet zdi kot kislo grozdje, pa iz odpovedovanja užitkom ustvari vrlino. Oba ne znata ločiti med užitkom in gonjo za užitkom, med apetitom ali željo in izkoriščanjem hrepenenja; zato ne razumeta, da hrepenenje po užitku ali odrekanje užitku prav tako ni užitek. Užitek je milina, zato ni poslušen ukazom človeške volje. Drugače povedano: užitek se rodi iz odnosa med človekom in svetom. Tako kot mistični vpogled, se mora tudi užitek vedno pojaviti nepričakovano, kar pomeni, da ta odnos lahko izkusimo polno le z umom in čuti, ki so popolnoma odprti in ne grabijo in hlepijo po svetu.
Neotantra in past ega
Neotantrizem je prepreden z "lažno zavestjo" o ciljih in povodih. Seksualni obred je, tako kot druge tantrične metode, orodje za doseganje cilja "višjih" stanj izkustev, vendar prav ta cilj, oziroma osredotočenost na cilj, obsodi vse poizkuse na pogubo. Cilji in povodi še dodatno okrepijo ego, ki naj bi ga presegli. V knjigi The Breath of God ("Dih Boga") Swami Chetanananda omeni primer moškega, ki mu je navdušeno pripovedoval, kako je med seksom začutil ogromen naval energije v glavi, zato je odtlej, z vsakodnevnim seksom, poskušal spet ujeti to izkušnjo. Swami mu je hudomušno odgovoril:
V verskem poslu vedno znova najdemo osebe s težnjo, da bi vse ostale prepričali naj iščejo nekaj, kaj ne obstaja, ali pa kar ima zelo majhno vrednost, čeprav obstaja. Ali vidiš problem, povezan s to idejo? To je domislica vredna samega Toma Sawyerja.9
Modri duhovni ljudje vedo, da razsvetljenja ni mogoče prisiljeno pospešiti. Vsak samomotiviran trud na duhovni poti je hkrati poraz samega sebe, ker vodi do napihovanja ega, ne pa v njegovo preseganje. Zamisel, da lahko razsvetljenje povzročimo, bi morali najprej ovreči; pogosto jo nazadnje. Ananda Coomaraswamy je v svojem čudovitem eseju o hindujsko-budistični ideji o spontanosti (sahaja) pripomnil: "Vse, kar je za nas najboljše, pride v naše roke samo od sebe - če pa se trudimo srečo ujeti, se nam vedno izmuzne."10
Kritična ocena neotantrizma
Pri izpostavljanju slabosti in nevarnosti, ki so prisotne v neotantrizmu, ne želim odpisati celega gibanja. Gotovo je postalo pomemben faktor v pojavljajoči se duhovnosti, ki do telesa goji pozitiven odnos. Ljudem, ki so prerasli s krivdo prežeto puritanstvo in konvencionalno seksualnost nudi pomen in upanje. Hkrati pa posameznikom, ki v kulturi ali družbi ne najdejo svojih korenin, nudi oporo in občutek pripadnosti. Bodočim kandidatom neotantričnih krogov je obljubljeno: "Nikoli več ne boš sam," "Sedaj imaš ljubeče prijatelje, ki te podpirajo," "V življenju imej namen," in "Dosezi popolno enakovrednost z nasprotnim spolom."11
Za številne ljudi so to seveda zaželeni cilji, vendar imajo malo veze s pravim duhovnim življenjem, katerega namen je živeti v polnosti božanske izkušnje, kjer izgine strah pred samoto, nejevolja zaradi pomanjkanja prijateljev ali določenega namena v življenju. Duhovno sorodno in ljubeče okolje je vsekakor pomembno za duhovne začetnike, a obstaja nevarnost, da ga spremenimo v lažno resničnost. Dobro je vedeti, da je koristno živeti tudi zunaj samostanskih zidov ali zaščitniške skupine, kjer se moramo soočiti s težavami in najti božanskost v resničnem svetu.
Največja vrednost neotantre v postopku ponovnega ovrednotenja našega človeškega telesa kot osnove duhovnega življenja bo odvisna od dveh sorodnih faktorjev: 1) ali bodo zagovorniki neotantre uspeli premagati zahodnjaško potrošniško mentaliteto, ki stremi k takojšnji zadovoljitvi, k prevaram in narcisoidnosti; 2) ali bodo lahko v sebi ponovno našli globok občutek za sveto in za spoštovanja vredno Skrivnost, ki ne bo stlačena v prikladne formule ter že gotove verske sisteme ali elegantne obrede. Pot je Skrivnost!
Opombe:
1 - Kularnava tantra (II. 6)
2 - Frost, G. in Y. (1989). Tantric Yoga: The Royal Path to Raising Kundalini Power
3 - Kularnava tantra (I. 96-97)
4 - Trungpa, C. (1973). Cutting Through Spiritual Materialism
5 - Bhattacharya, B. (1988). The World of Tantra
6 - Wikipedia: Retrograde ejaculation
7 - Svoboda, Robert E. (1986). Aghora: At the Left Hand of God
8 - Grof, S. (1985). Beyond the Brain: Birth, Death and Transcendence in Psychotherapy
9 - Swami Chetanananda. (1973). The Breath of God
10 - Coomaraswamy, A. (1948). The Dance of Shiva: Fourteen Indian Essays
11 - Frost, G. in Y. (1989). Tantric Yoga: The Royal Path to Raising Kundalini Power
