Skupina znanstvenikov pod vodstvom francoskega morskega arheologa Francka Goddioa je nedavno naznanila, da so našli posodo, ki datira med poznim 2. stol. pr. n. št. in 1. stol. n. št. V posodo je vgravirano besedilo za katerega menijo, da je lahko prva navedba Kristusa. Če se beseda "Kristus" nanaša na biblijskega Jezusa Kristusa, kot domnevajo, lahko najdba nudi dokaze, da sta bila krščanstvo in poganstvo v starodavnem svetu tesno povezana. Celoten zapis na posodi je: "DIA CHRISTOU O GOISTAIS," kar so arheologi prevedli kot, "od Kristusa,
maga."
"Povsem možno je, da gre za omembo Jezusa Kristusa, nekdaj enega izmed vodilnih predstavnikov bele magije," pravi Goddio, soustanovitelj Oxfordskega centra za morsko arheologijo.
Njegova skupina je lončeno posodo našla med izkopavanjem podvodnih ruševin starodavnega aleksandrijskega pristanišča. Najdišče obsega tudi že potopljen otok Antirhodos, kjer se je morda nahajala Kleopatrina palača.
Goddio in egiptolog David Fabre, član Evropskega inštituta za morsko arheologijo, menita, da je "mag" z uporabo te posode izvajal obrede vedeževanja. Evangelij po Mateju govori o modrecih ali magih, razširjenih v starodavnemu svetu. Fabre pravi, da je posoda zelo podobna neki drugi posodi, naslikani v dveh staroegipčanskih lončarskih silhuetah, ki naj bi prikazovali vedeževalne obrede. "Take obrede so v Mezopotamiji poznali že od 3. tisočletja pr. n. št. Vedeževalec s pomočjo priročnikov tolmači oblike, ki jih na vodni gladini posode riše olje," razlaga Fabre. "Posameznik, oziroma medij, med obredom vstopi v stanje halucinacijskega transa. Nato se jim prikažejo božanstva ali nadnaravna bitja, ki odgovarjajo na vprašanja o prihodnosti."
Mag je morda napis na posodi uporabil, da je upravičil svoje nadnaravne moči in izvedel invokacijo imena Kristusa, menijo arheologi.
Goddio je rekel: "Povsem mogoče je, da so v Aleksandriji vedeli za obstoj Jezusa in za njegove legendarne čudeže, kot na primer spreminjanje vode v vino, množenje hlebov kruha, čudežne ozdravitve ter za zgodbo o ponovnem vstajenju."
Tudi drugi znanstveniki ne dvomijo o takšno interpretacijo napisa, a ponujajo še druge možnosti. Bert Smith, profesor klasične arheologije in umetnosti na Oxfordski univerzi, domneva, da je napis lahko tudi posvetitev ali darilo, ki ga je naredil neki "Krestos", pripadnik morebitnega verskega združenja, imenovanega Ogoistais.
Klaus Hallof, direktor Inštituta za grške napise v Berlinu, je dodal, da bi lahko besedo "Ogoistais" , če se bo Smithova teorija izkazala za resnično, povezali z znanimi verskimi skupinami, ki so častile zgodnje grške in egipčanske bogove, kot so Hermes, Atena in Izida. Hallof je še poudaril, da zgodovinarji, ki se ukvarjajo s časom iz katerega izvira tudi posoda, boga Osogo imenujejo tudi Ogoa, zato je na posodi morda zapisana variacija tega imena. Mogoče je tudi, da posoda povezana tako s Jezusom Kristusom kot z Osogo.
Fabre je zaključil: "Moramo se zavedati, da se v Aleksandriji poganstvo, judovska vera in krščanstvo nikoli niso razvijale izolirano. Vse te oblike religij so razvile magijske prakse, ki so premamile preproste ljudi in višje sloje. V Aleksandriji so nastale nove verske tvorbe, namenjene iskanju rešitev problemov človeštva in božanskega sveta. To je razvidno v kultih Izide, skrivnostih Mitre ter v zgodnjem krščanstvu."
Nadaljnje branje:
